ponedeljek, 05. december 2011

Dobrodošlica






Težko mi je najti prave besede s katerimi bi opisala začetek najine pustolovščine... pa še pisanje ni ravno moja vrlina. Zato brez zamere, če mi bodo besede tekle nekam v levo potem pa malce v desno. Malce sem še zmedena, ali pa mogoče še ne dojemam vsega skupaj ....., ampak brez skrbi, poskusila vam bom razložiti zakaj točno gre.
Torej zakaj MS Letterpress Studio? Tisti, ki besedo letterpress že poznajo vedo točno za kaj gre. MS Studio je v bistvu družinsko “tiskarsko podjetje” (bolje rečeno popoldanski s.p.), ki uradno odpira svoja vrata v začetku naslednje leta. Odločitev ni bila lahka, še posebno v tako težkih časih. Velikokrat sem mislila, da bom vse skupaj pustila nekje na stranskem tiru, že sem mahala z rokami, da jaz tega nisem sposobna, ampak notranji glasek mi ni dal miru in zato sem sedaj tu ter delim tole izkušnjo tudi z vami.
MS je v bistvu kratica najinih imen - Mojca in Sandi. Na žalost nama ni padlo nič boljšega na pamet. Mogoče do uradne registracije še kaj spremeniva, ampak do takrat naj bo to tako - nekje je pa le potrebno začeti. Skratka, hočeš nočeš sem v tole zadevo potegnila tudi svojo drugo polovico; garažo sva spremenila v tiskarno in delavnico; otroci pa gledajo v stroj kot v nekakšno čudo. Skratka mi dva tiskava! Ja, brez heca, tiskava na tiskarski stroj, starejšega letnika, nemške izdelave znamke Heidelberg Tiegel. Stroj je letnik 69, torej starejši od naju dveh, zato kapo dol, ker je vreden svojega imena. Če ste mogoče gledali film Seven Pounds v katerem igra Will Smith vam bo ta stroj sigurno znan. 
Z razliko od normalnega, dandanašnjega, digitalnega tiska, se mi dva vračava nazaj v čas in tiskava v malce drugačni tehniki. Gre za tehniko visokega tiska, oziroma v angleščini bolje znano kot letterpress tehniko. Moja želja je bila tiskati na stroju dosti starejšega letnika, po možnosti na nožni pogon, vendar na žalost, česar je v Ameriki na pretek je pri nas možno dobiti le v muzeju. Sem pa vseeno zadovoljna, da sem imela možnost kupiti zelo dobro ohranjen stroj z vsemi potrebnimi orodji. Mogoče pogrešam predale s svinčenimi črkami, ampak vsega pa le ne morem imeti. To bo že prišlo kasneje. Trenutno bodo klišeji iz fotopolimerjev več kot dovolj, pa še neizmerne kreativne možnosti so mi odprte.
Mene je letterpress tiskarska tehnika, oziroma tehnika visokega tiska, preprosto očarala. Želim si, da bi tudi vi v njej videli nekaj čarobnega, nevsakdanjega, kar pa na žalost počasi izumira. Stroji počasi gredo v muzeje ali pa na staro železo.... na svoj način si želim ohraniti vsaj majhen, če ne mikro, delček naše kulturne dediščine. Ko v rokah držim čestitko, ki sva jo mi dva z možem natisnila, sem prav ponosna in vesela. Verjemite mi, da je potrebno veliko vloženega truda za takšen rezultat. Veliko ur je porabljenih pred računalnikom, saj je kliše  potrebno izdelati na podlagi vektorske slike, veliko ur je porabljenih pri izbiri ta pravih materialov ter veliko ur je potrebnih za pripravo stroja na tisk, pa ne nazadnje skrbnosti pri mešanju pravega odtenka barve. Uporabljeni materiali so prvovrstni in edinstveni in to toliko, da jih je prav težko dobiti pri nas v Sloveniji. Najboljši rezultati tiska so doseženi na 100 % bombažnem papirju, katerega tudi mi uporabljamo. Dobro se obnese tudi dobra mešanica bombaža in celuloze, predvsem pa mehki papirji, tudi reciklirani.
Tale blogec je v bistvu iztočnica za naše delo. Upam, da bo padel na plodna tla. V naslednjih dneh ga bom poskusila še malce dograditi in urediti. Mogoče bo kdaj v prihodnosti uzrla luč naša uradna spletna stran, pa ne nazadnje tudi mini spletna trgovinica. To so moje sanje in srčno upam, da se bodo uresničile. 
Če vam je najino delo všeč, ste več kot dobrodošli na našem blogu. Vsaka vzpodbudna beseda bo lepo mesto najdla. Vabljeni k ogledu galerije slik.

Lepo pozdravljeni!

Mojca